Jutranja molitev – Ti ostaneš vedno z menoj, Gospod

Gospod Jezus,

slišim Tvoje besede: »Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal« (Jn 16, 5) Tudi jaz bi se v tistem času verjetno spraševal, zakaj. Zakaj moraš oditi? Zakaj ne ostaneš? Zakaj ne rešiš sveta kar tukaj in zdaj? In kot učenci takrat, tudi jaz večkrat ne vprašam: »Kam greš?« Samo žalost me napolni, ko začutim, da se stvari spreminjajo.

Ti pa odgovarjaš z obljubo. »Govorim vam resnico: za vas je dobro, da grem. Če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Jn 16, 7)

Gospod, daj mi zaupanje v to resnico. Ko se mi zdi, da si daleč, me spomni, da Tvoj odhod ni odsotnost, ampak prostor za prihod. Da si odšel, da bi mogel biti še bliže. Ne več pred mano, ampak v meni. Ne samo ob meni, ampak znotraj mene.

Ti si poslal Svetega Duha, Tolažnika. Ne kot nadomestilo, ampak kot živo Božjo navzočnost. In zato Te danes prosim: Tolažnik, pridi.

Ko ne verujem vase, pridi. Ko dvomim v Tebe, pridi. Ko molčim in ne najdem besed, pridi. Ko se bojim prihodnosti, pridi.
Ko mislim, da vse moram sam, pridi.

Jezus, rekel si, da bo Tolažnik prepričal svet o grehu, o pravičnosti in o sodbi. Včasih ne vem, kaj to pomeni. A razumem, da Duha ne pošiljaš, da bi obsojal, ampak da bi prebudil. Da bi svet spet začel videti. Da bi se srce znova zganilo.

»O grehu, ker vame ne verujejo.« (Jn 16,9) Gospod, to je prvi korak. Ne greh kot seznam kršitev, ampak kot pozaba Tebe. Kot življenje brez zaupanja. Kot dan, preživet brez odnosa s Teboj.

Prosim Te, da Sveti Duh prebudi v meni vero. Ne teorijo, ampak resnično zaupanje.

»O pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli.« (Jn 16,10) Spoznavam, da pravičnost ni le red in pravila. Pravičnost je to, da si Ti premagal smrt. Da si vstal. Da si šel k Očetu. Da si živ.

In če si Ti živ, potem tudi moja pot ni zaman. Duh vodi me vodi po tej poti – mirno, tiho, a zanesljivo.

»O sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.« (Jn 16,11) Gospod, to potrebujem slišati. Da zlo nima zadnje besede. Da je tema že izgubila. Da me ni treba biti strah. Da tudi sredi nepopolnosti zmaguješ Ti.

Tolažnik, ostani z menoj. Spregovôri, ko je tišina. Spomni me, kdo sem. Okrepi me, ko omagam. Naj bo moje srce Tvoj dom. Vodi me v resnico, ne samo v prepričanja. Uči me ljubiti, ne le razumeti.

Jezus, Ti si šel, a nas nisi zapustil. Sveti Duh, Ti si prišel in ostajaš. Oče, Ti nas v vsem obdajaš.

In tako hodim dalje — ne sam, ampak v Tebi.

Amen.

Leave a Comment