Gospod,
prihajam k Tebi z zavestjo, da je življenje polno izbir. V vsakdanjih stvareh – v besedah, pogledih, odnosih, tišini, reakcijah – me nenehno vabi, naj izbiram med lažjo in resnico, med tem, kar je prav, in tem, kar je udobno. Zato Te prosim za dar integritete.
Vem, da si me ustvaril za nekaj več kot samo za prilagajanje. Poklical si me, da stojim trdno, tudi če stojim sam. A priznam, da je težko.
V svetu, kjer resnica pogosto ni priljubljena, kjer je poštenost videna kot šibkost, kjer nagrada pogosto pripada tistim, ki se pretvarjajo – tam je integriteta pogosto tihi boj. Zato danes prihajam pred Tebe in Te prosim: ohrani moje srce pokončno.
Spomni me, da življenje brez poštenosti ni resnično življenje. Kot piše v Pregovorih:
“Bolje je biti reven in hoditi pošteno, kakor bogat in krivičen.” (Prg 28, 6)
Gospod, daj mi raje manj, če bo to pomenilo, da ostanem zvest Tebi. Naj se ne prodam za bližnjice, ne podredim koristi, ne priklonim ugodju, če to pomeni, da izgubim notranji mir.
Včasih skušam stvari olepšati. Zmanjšati resnico. Preskočiti odgovornost. Zaplesti se v polresnice in izgovore. A Tvoja beseda mi jasno govori:
“Če pravimo, da greha nimamo, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam jih odpusti in nas očisti vsakršne krivice.” (1 Jn 1, 8–9)
Zato Te prosim: pomagaj mi prepoznati trenutke, ko nisem skladen s tem, kar verjamem. Včasih zlahka spregledam drobne kompromise, ki me oddaljijo od poti, po kateri želim hoditi.
Daj mi notranjo iskrenost, da ne zakrivam resnice pred samim seboj. Če ugotovim, da sem zgrešil smer, mi pomagaj to sprejeti – ne s krivdo, ki ohromi, ampak z voljo, da se vrnem k Tebi. Ti me ne kličeš k popolnosti, ampak k pristnosti. K iskrenemu odnosu, ki zmore priznati napako in se znova odločiti za dobro.
Ko čutim pritiske, naj se ne umikam vase ali igram vloge, da bi bil komu bolj všeč. Naj ne spreminjam svojih vrednot zaradi strahu pred odzivom. Prosim Te, da mi daš jasnost in notranjo mirnost, da ostanem zvest Tebi, tudi kadar je to neudobno.
Pomagaj mi razumeti, da pogum ni vedno v besedah, v nastopih ali trdih stališčih, ampak pogosto v zvestem in tihem življenju, ki ne potrebuje pozornosti. Naj bom enak v javnosti in na samem – da ne živim dvojnega življenja, ampak enega, trdno zasidranega v Tebi.
Daj, da moje besede ne bodo v nasprotju z mojim ravnanjem. Naj bodo moji odnosi preprosti, pregledni, brez manipulacij in prikritih namenov. Nauči me držati besedo. Če nekaj rečem, naj to velja. Če obljubim, naj izpolnim. In če ne zmorem, naj to pošteno priznam.
Gospod, prosim Te, vodi me po poti, ki ni vedno najbolj priljubljena. Svet me vabi k učinkovitosti, prilagodljivosti in ugajanju. A jaz Te prosim, da me naučiš biti človek, ki sledi Tvoji besedi. Naj me ne usmerjajo trenutni občutki ali potrebe po potrditvi, ampak Duh resnice, kot si obljubil: “Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico.”
In ko pridejo dnevi, ko ne zmorem, ko padam pod lastnimi odločitvami ali se utrudim v boju za poštenost, me spomni, da mi ni treba zbežati od Tebe. Tvoja vrata niso zaprta pred tistimi, ki so se spotaknili.
Ne želim živeti z masko, niti pred sabo niti pred drugimi. Želim postati celovit človek – z notranjo povezanostjo, ki izhaja iz Tebe. Naj moja integriteta ne bo le značajska lastnost, ampak prostor, kjer se srečava.
Amen.
