Gospod,
moje srce prekipeva od hvaležnosti, ko se zjutraj zbudim in zrem v nov dan, ki si mi ga Ti podaril. Vsak dih, vsak utrip, vsako svetlikanje jutranje svetlobe je Tvoje povabilo k življenju. Ni samoumevno, da sem tukaj, da čutim, slišim, vidim in ljubim. To je milost. In zato molim:
“To je dan, ki ga je naredil Gospod; radujmo in veselimo se ga.” (Ps 118, 24)
Naj bo ta dan poln hvaležnosti. Ne zato, ker je vse popolno, ampak ker si Ti z menoj. V dobrem in slabem, v radosti in bolečini – Ti si zvest. Hvala Ti za dar življenja. Hvala za noč, ki je za menoj, in za svetlobo, ki prihaja. Hvala za tisto, kar razumem, in tudi za tisto, kar mi ostaja skrito – ker vem, da vse vodiš z ljubeznijo.
Kot je zapisal Pridigar:
“Spoznal sem, da ni dobrega v njih, razen da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju. Tudi to, da človek jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je Božji dar.” (Prd 3, 12–13)
Gospod, uči me, da se ne izgubljam v prihodnosti in se ne zadržujem v preteklosti, temveč živim danes. Z vsem srcem, z odprtimi očmi. Daj, da bom znal v vsakdanjih opravilih najti sveti trenutek – v pogledu bližnjega, v hladu jutra, v preprostem obroku, v delu mojih rok.
Pomoči mi ceniti lepoto v vsakem trenutku in najti smisel v vsaki izkušnji. Ko sem utrujen, mi daj mir. Ko sem nemiren, mi daj zaupanje. Ko sem vesel, me spomni, da prihaja vse dobro od Tebe. Naj moj notranji pogled ne bo obremenjen z zaskrbljenostjo, temveč napolnjen z vero.
“Ti mi kažeš pot življenja; obilje radosti je pred tvojim obličjem, slasti na tvoji desnici za vedno.” (Ps 16,11)
Gospod, prosim Te, da danes ne hodim sam. Vodi me po poti, ki jo imaš pripravljeno zame. Naj moje misli, besede in dejanja odsevajo Tvojo navzočnost. Naj bom potrpežljiv tam, kjer sem v skušnjavi hiteti. Naj bom prijazen tam, kjer bi lahko bil ravnodušen. Naj bom iskren, tudi če me to kaj stane. In naj bom Tebi zvest, tudi če me svet vabi proč.
Naj moje življenje ne bo zaprto vase, temveč odprto v služenje. Naj bom blagoslov za druge – v pozdravu, v poslušanju, v dejanjih, ki jih morda nihče ne opazi, a jih Ti vidiš. Prosim Te: naj bom prinašalec miru, upanja in spoštovanja.
Hvala Ti za ljudi, ki mi stojijo ob strani, za tiste, ki jih imam rad, in tudi za tiste, ki me izzivajo k večji potrpežljivosti in rasti. Uči me, da vsak človek nosi Tvoj pečat, tudi če tega ne vidim na prvi pogled.
Zahvaljujem se Ti za vse, kar si mi že dal – za dar vere, za čudeže, ki jih nisem vedno znal prepoznati, za tisoče trenutkov milosti, ki so me krepili, tudi ko sem mislil, da sem sam. In zaupam v Tvoje vodstvo skozi vse prihodnje dni, ker vem, da Tvoja zvestoba ne mine.
Gospod, radujem se. Ne ker bi imel vse, ampak ker imam Tebe. Veselim se, ker vem, da si Ti moj Bog in da življenje v Tebi nikoli ni zaman.
Vse, kar sem, Ti danes polagam v roke. Naj bo ta dan Tebi v čast in meni v mir.
Amen.
