O, ljubeči Oče,
ti, ki si mi dal otroke kot dragocen dar, sad moje ljubezni z zakoncem in tvoje milosti. Danes se obračam k tebi s srcem, ki se zaveda minljivosti časa in nujnosti rasti.
Prosim te za milost svobode v odnosu do mojih otrok, za modrost, da jih bom znal postopoma izpuščati iz svojega naročja in jih z zaupanjem izročiti tvoji varni skrbi.
Gospod, ti veš, kako močna je vez med staršem in otrokom. To je ljubezen, ki me povezuje z njimi globoko in trajno. Vendar pa vem, da moji otroci niso moja last. So tvoja dediščina, dana za določen čas, da jih vzgojim v tvoji ljubezni in jih usmerjam na njihovi življenjski poti.
Spominjam se besed iz psalma 127:
“Glej, Gospodova dediščina so sinovi, nagrada je sad telesa. Kakor puščice v junakovi roki, takšni so sinovi iz mladosti.” (Ps 127, 3-4)
Te besede me opominjajo, da so moji otroci namenjeni letenju, da morajo zapustiti mojo bližino in poleteti v svet, ki ga ti ustvarjaš zanje.
Vendar pa se v mojem srcu pogosto pojavlja strah. Strah pred tem, da bi jih izpustil, strah pred tem, da bi se izgubili, strah pred tem, da bi jih svet ranil. V teh trenutkih se jih oklepam, jih želim obdržati blizu, pod svojo zaščito.
Prosim te, Gospod, osvobodi me tega strahu. Daj mi vero v tvojo previdnost in zaupanje v njihovo sposobnost, da bodo s tvojo pomočjo našli svojo pot.
Daj mi, Oče, milost spoznanja, da bom vedel, kako in kdaj je pravi čas za vsak korak izročanja. Nauči me prepoznati trenutke, ko potrebujejo mojo podporo in kdaj moram narediti korak nazaj in jim dovoliti, da sami preizkusijo svoje moči.
Daj mi modrost, da bom razlikoval med ljubečo skrbjo in pretirano zaščito, ki jih lahko ovira pri njihovem razvoju.
Premišljujem citat iz Pridigarja:
“Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas rojevanja in čas umiranja, čas sajenja in čas ruvanja nasada.” (Prd 3,1-2)
Tudi čas odraščanja mojih otrok ima svoj ritem, čas za bližino in čas za oddaljevanje.
Prosim te, Gospod, uskladi moje srce s tem ritmom, da ne bom zadrževal tistega, kar mora iti, in da ne bom pospeševal tistega, kar potrebuje čas za rast.
Daj mi, Oče, potrpežljivost, ko opazujem njihovo rast in njihove napake. Nauči me, da jih bom ljubil brezpogojno, tudi ko se bodo odločali drugače, kot bi si želel jaz. Pomagaj mi razumeti, da je njihova pot njihova in da morajo sami izkusiti svet, da bi se naučili in rasli.
Gospod, izročam ti svoje otroke. Ti si njihov pravi Oče, njihova najvarnejša zavetje. Verujem, da jih ljubiš bolj, kot jih lahko kdajkoli ljubim jaz, in da zanje želiš le najboljše.
Prosim te, vodi jih na njihovi poti, varuj jih pred nevarnostmi in jim razsvetli pot z lučjo svoje resnice.
Daj mi mir v srcu, ko bodo odhajali iz mojega doma in ustvarjali svoje lastne. Pomagaj mi razumeti, da to ni izguba, temveč naraven del življenjskega cikla.
Naj bo moja ljubezen do njih vedno prisotna, a brez posesivnosti in brez želje, da bi jih zadrževal ob sebi za vsako ceno.
Gospod, daj mi milost, da bom postal pravi blagoslov v življenju svojih otrok – s svojo ljubeznijo, s svojo podporo in s svojim zaupanjem v njih.
Pomagaj mi, da bom znal spustiti, ko bo čas za to, z zavedanjem, da jih izročam v tvoje ljubeče roke.
Amen.
