Dragi Bog,
pred Teboj stojim in odpiram svoje srce. Ko se novo jutro prebuja in prvi sončni žarki počasi preženejo temino noči, čutim, kako mi narava nežno šepeta o Tvoji navzočnosti.
Obdajajo me zvoki jutranjih ptic, ki hvalijo Tvoje ime, in svežina jutranje rose, ki se lesketa na travi, me spominja na Tvojo prenavljajočo moč.
V tem miru in tišini prisluhnem priliki o sejalcu, ki mi jo pripoveduje Jezus:
»Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo in ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
Mt 13,1-9
Tudi sam želim, da seme Tvoje besede pade na plodna tla mojega srca, dragi Jezus. Vendar se pogosto sprašujem: sem pripravljen sprejeti Tvojo besedo in jo negovati v svojem življenju? Ali dopuščam, da me skrb in skušnjave tega sveta zadušijo, preden lahko Tvoja beseda obrodi sadove?
Prosim Te, pomagaj mi, da odstranim trnje dvomov in strahov, ki me ovirajo, da bi v polnosti sprejel Tvojo ljubezen in modrost. Naj bo moje srce globoko kot rodovitna zemlja, kjer lahko Tvoja beseda raste in cveti. Ko sem postavljen pred težave in preizkušnje, daj mi moč, da ne uvenem, ampak da poglobim svoje korenine v Tvoji veri in ljubezni.
Gospod, kako naj se prebijem skozi kamenito zemljo svojih preteklih napak in slabosti? Daj mi pogum, da presežem vse ovire, ki me oddaljujejo od Tebe. Naj bo moje življenje priča Tvoje milosti, kot praviš:
“Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega.”
Matej 13, 8
Daj mi moč, da ne bom samo poslušal Tvoje besede, ampak jo tudi udejanjal, da bo moje življenje obrodilo bogate sadove.
Amen.
