4 pomembne lekcije, ki sva se jih naučila na poti

Poslovila sva se od Cottolenga in ljudi, ki so bili z nama v zadnjih štirinajstih dneh, starostnikov, prostovoljcev, asistentov in cottolenginov.

Za naslednja dva tedna sva spet odšla v Rim, ker se nama je obetalo še delo z begunci v enem od centrov Palerma. Nisva dobila odziva tamkajšnje skupnosti, zato sva se odločila, da 11. julija kreneva v Francijo.

Z Barko v Rimu sva se že predhodno dogovorila, da se vrneva za dva tedna, če se pokaže priložnost za jug. Tako da spet plujeva s fanti in dekleti v skupnosti. Veseli so bili najine vrnitve in midva, kot da sva prišla domov. Kakšen občutek!

Tokrat imava sicer manj dela, saj več časa namenjava organizaciji potovanja, pa tudi najinemu odnosu. V zadnjem obdobju je bilo premalo časa za poglabljanje in utrjevanje vezi med nama.

Ne dolgo nazaj sva se s Silvo pogovarjala o tem, kakšnih lekcij sva se naučila v zadnjih treh mesecih potovanja. Zanimiv pogovor! Odločila sva se, da nekaj teh podeliva tudi z vami.

1. Duhovni prepih je nujen za osebni napredek

Izraz ‘duhovni prepih’ se je v najin slovar vpisal po tem, ko sva v sebi čutila tisto mlačnost, pomanjkanje smisla in nelagodje ob misli, da bi na stara leta gledala nazaj na svoje življenje in ugotovila, da s svetom nisva delila vsega, kar nama je naklonil Bog.

Duhovni prepih nastane, ko sprejmeš neko odločitev in ta spremeni celotni tok tvojega življenja. Najina odločitev je za marsikoga radikalna, a za naju je bila potrebna prav takšna.

Nastal je prepih, ko sva pustila znano in varno, in se odpravila na pot, ki je še ne poznava. Tako sva prisiljena zaupati Bogu, drug drugemu in konec koncev ljudem, ki jih srečujeva na poti.

Lekcija: duhovni prepih je nujen za osebni napredek. Ni potreben radikalni korak, potrebno pa je izstopiti iz varnosti in se odpreti novemu vetru.

2. Vsak človek ima nekaj, kar lahko da in vsak nekaj, kar potrebuje

Ko pomislimo na človeka v stiski, seveda najprej iščemo rešitve, kako bi mu lahko pomagali. Prav je tako. Pa vendar je to le ena plat medalje.

Drugo plat spoznaš, ko se tej osebi približaš in se ji odpreš. Takrat vidiš, da ima tudi ta človek dar, ki ga želi podeliti s teboj. Včasih ga lahko prepoznaš mnogo kasneje.

Lekcija: Pomoč je vedno, vedno obojestranska! Nama se pogosto pojavlja občutek, da dobiva mnogo več, kot dajeva.

Morda pa je to eden od odgovorov na tisto zagonetno vprašanje, zakaj Bog dopušča trpljenje. Preko trpljenja se najlažje povežemo med seboj, odpremo drug drugemu in priznamo, kako zelo potrebujemo pomoč. Prava duhovna rast se začne s ponižnostjo!

3. Drug drugega spoznavava v drugačni, novi luči

S Silvo ugotavljava, da takšno delo iz naju izvablja nekatere kvalitete (pa tudi šibkosti), ki jih prej nisva poznala drug pri drugem.

Silva me vsakič znova preseneča, kako občutljiva in topla je do ljudi v stiski. Novo prijateljstvo sklene tako hitro, da se samo čudim in ljudje jo takoj sprejmejo za svojo. Očitno ima tisto nekaj, kar ljudje začutijo še preden jo zares spoznajo. Zame je postala še bolj privlačna. 🙂

Lekcija: Če živite v zakonu ali pa se podajate na to pot, je skupno dobrodelno delo in neposreden stik s pomoči potrebnimi ljudmi lahko odličen način spoznavanja drug drugega.

4. Komuniciraš lahko tudi brez besed

Večkrat naju kdo vpraša, kako se sporazumevava z osebami, ki ne govorijo in ne slišijo. In tega nikoli ne znava dobro pojasniti. Če ima kdo podobno izkušnjo in jo zna ubesediti, naj jo podeli…

Vse, kar lahko rečeva je to, da enostavno ‘teče’. Ko si takšnemu človeku blizu, ga gledaš v obraz in oči, razbiraš telesne gibe, geste in obrazno mimiko, pogosto veš, kaj ti sporoča.

Ko si mu še bližje, tudi v čustvenem in duhovnem smislu, razumeš njegov jezik tudi brez zunanjih znakov. Lahko bi celo rekel, da je komunikacija s temi ljudmi včasih lažja kot s tistimi, ki se normalno izražajo – bolj čista, iskrena in nedvoumna.

Lekcija: Besede so pogosto prej ovira kot pomoč. Ko začutiš drugega, niso več nujne!

Zaenkrat toliko. Lekcij bo še veliko in upava, da bova še kakšno lahko delila z vami.

Morda ste se pri dobrodelnem delu tudi vi naučili česa pomembnega. Napišite spodaj v komentarjih, vedno se lahko učimo drug od drugega!

Ne spreglejte tudi Silvinega prispevka: Molitev za večjo odprtost >>

Naslednji prispevek vam že pošljeva iz Pariza. Veseliva se!

Nace