VSAK DAN ENA BOŽJA OBLJUBA NA VAŠEM EMAILU!

Vpišite svoje podatke in že jutri boste prejeli prvi email s citatom iz Svetega pisma.

hdr

Pristanek v vroči Manili

Veliko noč sva preživela dobesedno v zraku, na štirih različnih letalih. Iz Bruslja v Milano. Iz Milana v Istanbul. Iz Istanbula v Kuvajt. In iz Kuvajta v Manilo na Filipine.

Ko so naju tukaj vprašali, kako sva preživela te velike praznike sva odgovorila takole:

Gospod Boy naju je sprejel na letališču v Manili

‘Zelo doživeto in simbolično. Tako kot je Jezus iz smrti vstal v življenje, tako sva tudi midva vzletela iz duhovno omrtvele Evrope in pristala v vročem utripu življenja in veselja.’

Filipini veljajo za najbolj katoliško državo v Aziji (več kot 90%). Njihova vera je močna, trdna, globoka, ponosni so, da so kristjani. Cerkve so polne.

Popolnoma drugačna slika kot denimo v Franciji, Italiji, Belgiji ali Španiji, koder sva potovala prejšnje leto. Evropske cerkve so velike in lepe, vendar večinoma prazne.

Vlaga in vročina

Taksi v Manili
V Manili je taksistov vse polno. Najbolj varni, pravijo, so beli in rumeni 🙂

Če ste že kdaj potovali v tropske kraje, potem veste, kakšen je občutek, ko stopiš iz letala. Vlaga in vročina (35 stopinj Celzija) sta nama skoraj vzeli sapo.

Prepotena sva bila že po prvih nekaj korakih. A občutki so prijetni, vročina je drugačna kot pri nas, upočasni te in popolnoma prežame.

Vožnja do pisarne

Na glavnem letališču Ninoy Aquino naju je pričakal gospod Boy, prijazen starejši možakar, ki že več kot dvajset let prostovoljno dela v fundaciji Pag-aalay ng Puso (Darilo srca), kamor sva bila namenjena.

Do pisarne fundacije smo se s taksijem vozili še eno uro. Cene taksistov so seveda bistveno nižje kot v Evropi.

Za eno uro udobne vožnje smo odšteli 200 pesov (filipinska valuta), oziroma štiri evre, če preračunamo v naš denar. Z Belgijo, kjer sva po sili razmer morala za štiri kilometre taksija plačati 15 evrov, se jasno ne da primerjati.

Čeprav so, zanimivo, cene drugih storitev, predvsem pa živil, zelo primerljive z evropskimi, kljub očitni revščini, v kateri živi večina Filipincev. Država je v gospodarskem razcvetu, velike korporacije in trgovske verige so razpletle svoje mreže po vsej državi.

Ekonomska rast, tako kot v vsakem divje-kapitalističnem sistemu, marsikomu omogoči bolj kvalitetno življenje, mnoge pa pusti v še večji revščini in bedi.

Theresa Dalumpines

V pisarni naju je prisrčno sprejela predsednica fundacije, Theresa Dalumpines ali ‘sestra Tere’, kot jo kličejo tukaj. Po prisrčni dobrodošlici sva ji izročila dve polni vreči igrač, ki so jih za revne otroke v barakarskih naseljih namenili slovenski otroci v Belgiji.

V Manilo sva prišla v začetku poletne sezone, ravno v času počitnic. Tako so tudi šolske dejavnosti fundacije v mirovanju. Kljub temu so nekatere aktivnosti, recimo molitvene skupine za ljudi v slumih, še vedno v teku.

Deliti revščino z ubogimi

Navotas slum
Slum, kjer sva preživela nekaj dni

Najino poslanstvo bo lepo in zanimivo. Nekaj časa sva že preživela pri družini v barakarskem naselju na otočku Navotas, prav v ‘pokopališčnem slumu’, o katerem sem pisal v prejšnjem prispevku.

Z ljudmi v slumu sva delila revščino, spoznala njihov način življenja in poskušala vsaj malo razumeti, kaj pomeni živeti in preživeti v okoliščinah, ki so nam tuje, morda celo odbijajoče.

Tudi v prihodnjih tednih se bova redno vračala v slum, srečevala ljudi, se pogovarjala z njimi, z odprtimi očmi in ušesi, da se bova lahko kar največ naučila od njih.

Bog v akciji

Operando torej. Tisti, ki nas že poznate, veste, da je naša osnovna naloga opazovati Boga na delu.

Boga, ki je aktivno navzoč v slehernem trenutku življenja vsakega človeka. Tudi tistega, ki je potisnjen na skrajni rob in se zdi, da je zapuščen, prezrt in pozabljen.

Denar za ljudi v barakah

V času, ki ga bova preživela z ljudmi v slumih, bomo v Operandu zbirali denar za fundacijo Darilo srca. Nepogrešljiva iniciativa, ki omogoča številnim otrokom v slumih kakovostno šolanje, odraslim pa izobraževanje in duhovno podporo.

Slum Navotas
Najino bivališče je bilo oddaljeno le dvajset metrov proč. O tem bova pisala prihodnjič.

Vsak vaš dar, pa čeprav majhen, tukaj pomeni izjemno veliko. Ti ljudje imajo možnost, mi pa imamo moč, da jim pomagamo!

Kliknite tukaj in prispevajte po vaših zmožnostih.

Kako sva živela v slumu

V naslednjem prispevku boste prebrali o tem, kako sva bivala v barakarskem naselju in o zanimivih ljudeh, ki sva jih tam spoznala.

Najino vsakdanje življenje lahko spremljate tudi na Facebook strani društva Operando. Tako boste še lažje začutili utrip najinega življenja tukaj na Filipinih.

Strokovni svet društva

Še nekaj novega v našem društvu. V času, ko sva bila v Sloveniji, smo oblikovali strokovni svet društva.

Sestavljajo ga štirje ugledni posamezniki, strokovnjaki na različnih socialnih področjih, in sicer: dr. Zvone Štrubelj, dr. Silvo Šinkovec, dr. Jože Ramovš in mag. Marko Zupanc.

Ekipa se širi! Več o tem kdo smo, si lahko preberete tukaj.

Operando – Bog dela!

Nace Volčič

DELITE ČLANEK S PRIJATELJI NA FACEBOOKU 0

AKTUALNA DONACIJA

V Sao Paulu je veliko revščine. Denar zbiramo za gospo Ino, ki ji je bolezen vzela moža, hčer in sina, prav tako za mamo Zuldio in njenega sina Gilberta, ki nima dovolj za nakup invalidskega vozička.

1.138€ od 2.000€ zbranih
Pomagajmo revnim družinam v Sao Paulu
1.138€ od 2.000€ zbranih

Pred časom smo začeli z dobrodelno akcijo, s katero smo zbirali denar za Ino in njenega sina Fabia. Tukaj si lahko preberete njeno zgodbo.

Življenje ji ni prizaneslo. Huntingtonova bolezen ji je vzela moža, kasneje hčer, Fabio pa je bil takrat že zelo bolan. Prosila nas je, da ji pomagamo do invalidskega vozička, s katerim bi Fabia lahko občasno peljala tudi na sonce in svež zrak, saj brez vozička tega ne zmore.

V tem času je Fabio podlegel bolezni, a za gospo Ino, ki je sedaj ostala brez sinove pokojnine, še naprej zbiramo denar. Pomagali ji bomo pri najnujnejših življenjskih potrebščinah.

Invalidski voziček pa bomo namenili Gilbertu, o katerem si lahko preberete tukaj. Danes je star 29 let, pri devetih mesecih je zbolel za hudo obliko meningitisa, od takrat dalje je nepokreten in popolnoma odvisen od mame Zuldie.

Zuldia nam je povedala, da je pred tremi leti vložila vse dokumente, ki jih občina zahteva za dodelitev invalidskega vozička. Toliko namreč traja, da se stvari v uradih obrnejo. Zdaj, po treh letih, pa so ji na občini odgovorili, da so njene dokumente ‘izgubili’. Brazilska realnost.

V Operandu si ne želimo, da bi ti ljudje čakali. Z denarjem, ki ga bomo zbrali z vašo pomočjo, bomo Gilbertu kupili dober voziček, kakršen mu pripada. Vsak evro bo prišel prav.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€

PREBERITE SI TUDI

Otroci brez očetov

Zima v Braziliji je seveda drugačna kot pri nas, a to ne pomeni, da ljudje ne zbolevajo za virozami, prehladi in drugimi tipičnimi ‘zimskimi’ boleznimi.

Preberi >>

Svoje srce nosijo v rokah

Od najinega zadnjega prispevka iz Brazilije je minilo kar nekaj časa, a smo morali najprej urediti stvari povezane z novo sprejeto evropsko zakonodajo glede varstva

Preberi >>

KDO SMO

Popotniška predavanjaZakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

AKTUALNA DONACIJA

Misijon Sao Paulo

V Sao Paulu je veliko revščine. Denar zbiramo za gospo Ino, ki ji je bolezen vzela moža, hčer in sina, prav tako za mamo Zuldio in njenega sina Gilberta, ki nima dovolj za nakup invalidskega vozička.

1.138€ od 2.000€ zbranih
Pomagajmo revnim družinam v Sao Paulu
1.138€ od 2.000€ zbranih

Pred časom smo začeli z dobrodelno akcijo, s katero smo zbirali denar za Ino in njenega sina Fabia. Tukaj si lahko preberete njeno zgodbo.

Življenje ji ni prizaneslo. Huntingtonova bolezen ji je vzela moža, kasneje hčer, Fabio pa je bil takrat že zelo bolan. Prosila nas je, da ji pomagamo do invalidskega vozička, s katerim bi Fabia lahko občasno peljala tudi na sonce in svež zrak, saj brez vozička tega ne zmore.

V tem času je Fabio podlegel bolezni, a za gospo Ino, ki je sedaj ostala brez sinove pokojnine, še naprej zbiramo denar. Pomagali ji bomo pri najnujnejših življenjskih potrebščinah.

Invalidski voziček pa bomo namenili Gilbertu, o katerem si lahko preberete tukaj. Danes je star 29 let, pri devetih mesecih je zbolel za hudo obliko meningitisa, od takrat dalje je nepokreten in popolnoma odvisen od mame Zuldie.

Zuldia nam je povedala, da je pred tremi leti vložila vse dokumente, ki jih občina zahteva za dodelitev invalidskega vozička. Toliko namreč traja, da se stvari v uradih obrnejo. Zdaj, po treh letih, pa so ji na občini odgovorili, da so njene dokumente ‘izgubili’. Brazilska realnost.

V Operandu si ne želimo, da bi ti ljudje čakali. Z denarjem, ki ga bomo zbrali z vašo pomočjo, bomo Gilbertu kupili dober voziček, kakršen mu pripada. Vsak evro bo prišel prav.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€

ZADNJI PRISPEVKI