Brezdomci so lačni tudi v avgustu
Po zadnjem prispevku sva dobila kar nekaj vaših odzivov in vesela sva, da tudi vam lakota in brezdomstvo sredi ‘bogate’ Evrope, nista samoumevni.
Tudi to je eden od razlogov, zakaj sva se odločila, da bova problematiki lačnih v Parizu namenila večino svojega časa, kar ga bova preživela v Franciji.
Nova srečanja, nova poznanstva
Teden, ki je za nama, je teden novih poznanstev in globljega vpogleda v revščino v Franciji. Iskala sva namreč različne možnosti, kjer bi se lahko konkretno vključila v prostovoljne aktivnosti, usmerjene prav k ljudem iz ulice.
ZAČNITE DAN Z BOGOM
Vpišite se in vsak dan boste prejeli kratko jutranjo molitev – BREZPLAČNO!
Hčere krščanske ljubezni
Po priporočilu prijatelja sva najprej obiskala glavni sedež ženske redovne skupnosti Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke) in tam srečala Slovenko, sestro Francko Saje.
Usmiljenke izvirajo prav iz Francije in delujejo v karizmi ustanoviteljice reda sv. Ludovike in sv. Vincencija Pavelskega, ki je vse svoje življenje namenil najbolj ubogim ljudem v Franciji. O njem sem nekaj že pisal tukaj.
Pogum in odločnost rešujeta življenja
Mimogrede, kot nama je povedala s. Francka, sta bili prav dve od njihovih sester Usmiljenk v tisti cerkvi v mestu Saint-Etienne-du-Rouvray v Normandiji, kjer se je nedavno zgodil teroristični napad.
Tragično se je končal za 86 letnega duhovnika, vendar bi se lahko usodno končal tudi za vse ostale v cerkvi, če ne bi ena od sester skrivoma pobegnila in nemudoma obvestila policijo. Bogu hvala za njen pogum in odločnost!
Depaul France
Sestra Francka nama je posredovala kontakt organizacije Depaul France, katere glavno poslanstvo je delo z brezdomci v revnih pariških okrožjih. Depaul France je sicer del mednarodne organizacije Depaul, ki v številnih državah po svetu podpira brezdomce in druge marginalne skupine ljudi.
Tuš na kolesih
Še posebej zanimiv in učinkovit je njihov ‘mobilni tuš’, avtodom, ki brezdomcem omogoča vso potrebno osebno higieno. Ker v nekaterih predelih Pariza manjka prostorov za umivanje, je takšna rešitev dobrodošla in zelo praktična.
V Depaulu so prepričani, da je prav čistost in skrbna osebna nega prvi korak iz labirinta ulice.
Skupnost Emanuel
Obiskala sva tudi sedež skupnosti Emanuel, ki poleg nove evangelizacije odgovarja tudi na potrebe sodobnega sveta. Seveda sva želela povprašati po različnih iniciativah, ki se posvečajo problemu brezdomcev.
Gospod David, duhovnik v skupnosti, je omenil organizacijo Rocher in Aux Captifs La Liberation, prav tako dve od pomembnejših v Parizu pri delu z ljudmi na ulicah in prostituciji.
ŽELITE BITI NA TEKOČEM?
Ko bomo objavili kaj novega, boste prvi izvedeli za to.
Želodec nima dopusta
A kot je dejal duhovnik, problem z dobrodelnimi ustanovami v Franciji je ta, da avgusta vse zaprejo svoja vrata zaradi dopustov in počitnic. Zato je ta mesec še posebej težaven za ljudi, ki so odvisni od njihove pomoči, še zlasti tam, kjer pripravljajo in razdeljujejo hrano.
A ker je Bog človeka naredil tako, da potrebuje hrano tudi v mesecu avgustu, se je organizacija Août Secours Alimentaire (Avgustovska pomoč pri razdeljevanju hrane) za ljudi na ulici zavzela prav v tem obdobju.
Prostovoljca v razdelilnici hrane
Našla sva kontakt in jih obiskala že naslednji dan. Kot se je izkazalo, jim kakršnakoli oblika pomoči pride zelo prav.
Z veseljem sva se ponudila, da se pridruživa skupini številnih prostovoljcev, ki od 1. avgusta do 1. septembra v osmih namenskih centrih pripravljajo obroke in razdeljujejo hrano vsem tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti in bi morali zanjo beračiti po pariških ulicah.
Uspešni so. S pomočjo 450 prostovoljcev v enem samem mesecu razdelijo približno 600.000 obrokov!
Tako, našla sva svoje mesto v Parizu in oba s Silvo čutiva, da bova prispevala prav na tistem socialnem področju, ki je v Franciji trenutno najbolj pereče.
Pridružite se nama
Več o Août Secours Alimentaire bom napisal v naslednjem prispevku, ko bova tudi sama bolje spoznala celoten projekt. Torej, vsak dan od druge do osme ure zvečer delava v razdelilnici!
Nace Volčič
“Brezdomci so lačni tudi v avgustu” tudi prostovoljci se morajo odpočiti, mogoče pa znajo tako tudi bezdomci ceniti prostovoljce:) Uboge imate vedno med seboj – ubogi bodo vedno na svetu, do konca sveta, izkoreniniti revščino je utopija – to ni mogoče, o tem je govoril že Jezus. Žalosti me ker ima ta stran tako malo komentarjev, žalosti me apatičnost in mlačnost. Škoda, mogoče bo kaj bolje po dopustih. Vajin misjon bo marsikomu odprl oči, dal komu idejo za svoj smisel. Sam sem mnenja da je edini smisel kristjana danes oznanjati staro zaveznim kristjanom – božje usmiljenje, tako kot je to Jezus naročil sv. Faustini, preden pride kot pravični sodnik..
Dober komentar, Slavc. Ali je mogoče izkoreniniti revščino ali ne, je tema za filozofe in teoretike. A vedno ostaja vprašanje, za kaj nas Jezus vztrajno priganja k pomoči in karitativnosti. Ne le to, da pomagamo človeku, pomagamo tudi sebi. Ali drugače, srečamo Jezusa, ki se nam preko ubogega pokaže v novi luči. Pogosto nas preseneti in nam da novih spoznanj, do katerih drugače ne bi mogli. Mogoče je to razlog, da imava s Silvo pogosto čuden občutek, ko se nama nekdo zahvali: ‘Ti se meni zahvaljuješ! Jaz bi se moral tebi!’ 🙂
“Mogoče je to razlog, da imava s Silvo pogosto čuden občutek, ko se nama nekdo zahvali: ‘Ti se meni zahvaljuješ! Jaz bi se moral tebi!” Tudi sam to doživljam, ko se razdajam. Pogosto mi pridejo na misel Jezusove besede: Moja hrana je da izpolnim Očetovo voljo.. 😉 Obilo moči in poguma pri vašem deli.