4 pomembne lekcije, ki sva se jih naučila na poti

Poslovila sva se od Cottolenga in ljudi, ki so bili z nama v zadnjih štirinajstih dneh, starostnikov, prostovoljcev, asistentov in cottolenginov.

V RimuZa naslednja dva tedna sva spet odšla v Rim, ker se nama je obetalo še delo z begunci v enem od centrov Palerma. Nisva dobila odziva tamkajšnje skupnosti, zato sva se odločila, da 11. julija kreneva v Francijo.

Z Barko v Rimu sva se že predhodno dogovorila, da se vrneva za dva tedna, če se pokaže priložnost za jug. Tako da spet plujeva s fanti in dekleti v skupnosti. Veseli so bili najine vrnitve in midva, kot da sva prišla domov. Kakšen občutek!

Tokrat imava sicer manj dela, saj več časa namenjava organizaciji potovanja, pa tudi najinemu odnosu. V zadnjem obdobju je bilo premalo časa za poglabljanje in utrjevanje vezi med nama.

Ne dolgo nazaj sva se s Silvo pogovarjala o tem, kakšnih lekcij sva se naučila v zadnjih treh mesecih potovanja. Zanimiv pogovor! Odločila sva se, da nekaj teh podeliva tudi z vami.

  1. Duhovni prepih je nujen za osebni napredek

Izraz ‘duhovni prepih’ se je v najin slovar vpisal po tem, ko sva v sebi čutila tisto mlačnost, pomanjkanje smisla in nelagodje ob misli, da bi na stara leta gledala nazaj na svoje življenje in ugotovila, da s svetom nisva delila vsega, kar nama je naklonil Bog.

Duhovni prepih nastane, ko sprejmeš neko odločitev in ta spremeni celotni tok tvojega življenja. Najina odločitev je za marsikoga radikalna, a za naju je bila potrebna prav takšna.

Nastal je prepih, ko sva pustila znano in varno, in se odpravila na pot, ki je še ne poznava. Tako sva prisiljena zaupati Bogu, drug drugemu in konec koncev ljudem, ki jih srečujeva na poti.

Lekcija: duhovni prepih je nujen za osebni napredek. Ni potreben radikalni korak, potrebno pa je izstopiti iz varnosti in se odpreti novemu vetru.

  1. Vsak človek ima nekaj, kar lahko da in vsak nekaj, kar potrebuje

Ko pomislimo na človeka v stiski, seveda najprej iščemo rešitve, kako bi mu lahko pomagali. Prav je tako. Pa vendar je to le ena plat medalje.

Drugo plat spoznaš, ko se tej osebi približaš in se ji odpreš. Takrat vidiš, da ima tudi ta človek dar, ki ga želi podeliti s teboj. Včasih ga lahko prepoznaš mnogo kasneje.

Lekcija: Pomoč je vedno, vedno obojestranska! Nama se pogosto pojavlja občutek, da dobiva mnogo več, kot dajeva.

Morda pa je to eden od odgovorov na tisto zagonetno vprašanje, zakaj Bog dopušča trpljenje. Preko trpljenja se najlažje povežemo med seboj, odpremo drug drugemu in priznamo, kako zelo potrebujemo pomoč. Prava duhovna rast se začne s ponižnostjo!

  1. Drug drugega spoznavava v drugačni, novi luči

Nace in SilvaS Silvo ugotavljava, da takšno delo iz naju izvablja nekatere kvalitete (pa tudi šibkosti), ki jih prej nisva poznala drug pri drugem.

Silva me vsakič znova preseneča, kako občutljiva in topla je do ljudi v stiski. Novo prijateljstvo sklene tako hitro, da se samo čudim in ljudje jo takoj sprejmejo za svojo. Očitno ima tisto nekaj, kar ljudje začutijo še preden jo zares spoznajo. Zame je postala še bolj privlačna. 🙂

Lekcija: Če živite v zakonu ali pa se podajate na to pot, je skupno dobrodelno delo in neposreden stik s pomoči potrebnimi ljudmi lahko odličen način spoznavanja drug drugega.

  1. Komuniciraš lahko tudi brez besed

Večkrat naju kdo vpraša, kako se sporazumevava z osebami, ki ne govorijo in ne slišijo. In tega nikoli ne znava dobro pojasniti. Če ima kdo podobno izkušnjo in jo zna ubesediti, naj jo podeli…Skupnost Barka

Vse, kar lahko rečeva je to, da enostavno ‘teče’. Ko si takšnemu človeku blizu, ga gledaš v obraz in oči, razbiraš telesne gibe, geste in obrazno mimiko, pogosto veš, kaj ti sporoča.

Ko si mu še bližje, tudi v čustvenem in duhovnem smislu, razumeš njegov jezik tudi brez zunanjih znakov. Lahko bi celo rekel, da je komunikacija s temi ljudmi včasih lažja kot s tistimi, ki se normalno izražajo – bolj čista, iskrena in nedvoumna.

Lekcija: Besede so pogosto prej ovira kot pomoč. Ko začutiš drugega, niso več nujne!

Zaenkrat toliko. Lekcij bo še veliko in upava, da bova še kakšno lahko delila z vami.

Morda ste se pri dobrodelnem delu tudi vi naučili česa pomembnega. Napišite spodaj v komentarjih, vedno se lahko učimo drug od drugega!

Ne spreglejte tudi Silvinega prispevka: Molitev za večjo odprtost >>

Besede so pogosto prej ovira kot pomoč. Ko začutiš drugega, niso več nujne! Klikni in tvitni

Naslednji prispevek vam že pošljeva iz Pariza. Veseliva se!

Nace

Preberite tudi

7 Odzivi

  1. Jože

    Hvala za te misli….Osebno nisem nikoli imel v mislih, da so samo starostniki tisti, s katerimi komuniciramo, ker vse je povezano..mlajši in starejši…vse izredno .prepleteno. Trpljenje je del našega življenja, potrebno je pa medgenaracijsko lajšanje trpljenja, vsak v svojem ambientu ali situaciji..mlajši strejšim, strejši mlajšim…. V sedanjem času in celem 20 stol. je bil izreden porast števila ljudi, ki so povzročili ogromno trpljenja, premalo je pa, v bistvu je vedno premalo tistih ki lajšajo trpljenje. Trpljenje ni odstranil nobeden prerok in tudi sam Jezus ga ni odstranil, ga je pa izredno olajšal…
    V tem letu se veliko povdarja leto usmiljenja…Vendar kot je nakazal Jezus ne bo nikoli masovnega usmiljenja, ker usmiljenje se dogaja zelo občuteno na osebni ravni ( prilika o usmiljenem Samarijanu) govorjenje o usmiljenju je kot muha, ki brenči na mizi z otrgano glavo…..

    1. Nace Volčič

      Tako je. Vse je povezano. Je pa res, da so po mojih izkušnjah starostniki med najbolj spregledanimi in največkrat najbolj osamljenimi ljudmi. Bržkone je razlog globlji in ima opraviti z našim strahom pred starostjo in smrtjo. Starostniki so naša prihodnost, ki nas spominja na minljivost in nepomembnost ‘nabranih zakladov na zemlji’. Za marsikoga je boleče zapustiti tisto, za kar so se trudili celo življenje, boleče zapustiti poznano, varno. Prav tako je boleče zapustiti občutek moči in neodvisnosti. Vse to, kar naša družba danes tako zelo precenjuje.

  2. Karin

    Draga moja Silva in Nace☺,

    na sliki kar zarita☺, vajina nesebicnost, popolna predanost in zaupanje odpirajo vrata mnogih src, ki jih srecujeta na svoji novi poti in ravno zato tudi besede in jezik niso tezava…srcnost in ljubezen ter poniznost in potrzeljivost bogato nagradijo tisti napor ki ga prostovoljno dajeta.

    Z veseljem cakam vajin nov prispevek iz Pariza in naj vaju dobri Bog se naprej blagoslav lja na tej vajini velikodusni odlocitvi….”HODI ZA MENOJ”….sta ziv dokaz, da je hoja za Kristusom mogoca tudi v casu v katerem zivimo…poguma in moci vama zelim se naprej…in seveda vaju podpiram z molitvijo..

    vse dobro, Operando!

    Karin

  3. Slavc

    Lepo je, se znati ustaviti v tem zbezljanem svetu. Imeti čas za odnos. Jezus ga je imel. Pa jaz.. Pa ti.. že ko sm v Njem – v odnosu, se zavem da me ta Nahrani, in to zadovoljstvo kar traja, odmeva leta.. Kako se ustaviti. Dati odpoved v zahtevni službi, narediti manj zahtevno kosilo in iti raje na popoldanski sprehod, odjaviti otroka iz petih krožkov, kupiti rabljen avto namesto novega in za razliko v ceni z novim privoščiti si romanje, pustiti staro kuhinjo, da je še naprej stara in z našparanim denarjem naredim piknik za svojo ulico.. Kdo upa? Nace in Silva se ne obremenjujeta kako bo z njujino penzijo, kot dve liliji na polju. Nabirata zaklad v nebeškem kraljestvu “nebeško kraljestvo pa je med vami”. Ja, kdor je delal v komerciali, ve, da tam poteka trgovina z odnosi, če mi pokimaš, bom od tebe kupil. Drugače pa ne. Ravno zaradi take trgovine odnosov, je cerkev po birmi prazna. Če boš priden ti bom kupil “moped” ali pa telefon za osensto evrov. Ironično. Boj za polne trebuhe nas naredi lačne.
    AMOS 8,11
    11 Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod BOG,
    ko bom poslal v deželo lakoto;
    ne lakote po kruhu in ne žeje po vodi,
    temveč po poslušanju GOSPODOVE besede.
    12 Tavali bodo od morja do morja
    in od severa do vzhoda,
    blodili bodo, da bi iskali GOSPODOVO besedo,
    pa je ne bodo našli.

  4. Karin

    Pozdravljen Slavc,

    kako dobro napisano, bolj se ne bi mogla strinjati, kapo dol takim kot ste vi in da bi jih bilo se mnogo vec…tako bi imeli vec lilij in ne samo dveh☺….sicer pa je to moja najljubsa in najlepsa roza…

    lep pozdrav

    Karin